Klopni menigoencefalitis

S toplejšimi dnevi prihajajo tudi klopi in z njimi nevarnost okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Slovenija sodi v sam vrh evropskih držav po verjetnosti okužbe s tem virusom, a se za cepljenje odloči razmeroma malo ljudi. Zapleti zaradi te bolezni so lahko hudi, en odstotek obolelih umre.

Klopni meningoencefalitis je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa. Okužba se lahko prenaša tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali uživanjem toplotno neobdelanih mlečnih izdelkov.

Prva faza bolezni se prične približno teden dni po ugrizu klopa. Bolnik dobi vročino, ki jo navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo spremlja visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve.

Približno odstotek ljudi zaradi bolezni umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.

Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje določenega dela. 

Za klopnim meningoencefalitisom sicer obolevajo osebe vseh starosti, a ima bolezen običajno težji potek pri starejših bolnikih, ki imajo tudi večkrat posledice, vendar lahko bolezen pusti posledice tudi pri otrocih (motnje koncentracije, zbranosti, težave pri učenju). Zdravila, ki bi delovalo proti klopnem meningoencefalitisu, ni, zato zdravljenje poteka zgolj simptomatsko z lajšanjem bolnikovih težav.

Strokovnjaki priporočajo cepljenje vsem osebam od enega leta starosti naprej.

Več o zaščiti pred klopi in cepljenju na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/93-klopi-in-bolezni in http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/163-cepljenje-prot-klopnemu-meningoencefalitisu-kme

Na spodnji povezavi je dostopen film o klopih in njihovemu iskanju primerne »žrtve«. Kratica v filmu TBE pomeni klopni meningoencefalitis (KME).

http://www.youtube.com/watch_popup?v=wq1nHjIc1B4&vq=large

Na spodnji povezavi je dostopen letak o zaščiti pred klopi.

Pogosto ljudje sprašujejo, kako v primeru, ko se iz kakršnega koli vzroka planirano cepljenje ne opravi? V teh primerih ob prvi priložnosti cepimo, nadomestimo manjkajoči odmerek, nikoli ne začenjamo s cepljenjm znova. Dokazano je, da tudi če so presledki med odmerki daljši od priporočenih, se po cepljenju, ko ga opravimo, tvori dovolj visok nivo zaščitnih protiteles.

V vmesnem času, ki je sicer daljši od priporočenega, pa je bila zaščita pred klopnim meningoencefalitisom vprašljiva.

Npr., če oseba namesto po 5-letih pride na obnovitveni odmerek čez 8 let, bo po cepljenju, kljub dolgemu razmiku, bila ustrezno zaščitena, vprašanje pa je, kaj je bilo z (ne)zaščito v vmesnem obdobju.