Malarija
Kaj je malarija?
Malarija je vročinsko obolenje subtropskega in tropskega pasu, ki ga povzroča parazit plazmodij. Malarijo prenašajo samice komarja iz rodu Anofeles. Letno se pojavi okoli 350 od 500 milijonov okužb in od 1 do 3 milijonov smrti. Tipični znaki bolezni so huda mrzlica, ki ji sledi močno zvišana telesna temperatura in nato potenje. Poleg štirih že dolgo znanih povzročitelje malarije (Plasmodium falciparum, P. vivax, P. ovale, P. malariae), se zlasti v JZ Aziji širi malarija, ki jo povzroča na antimalarike precej neobčutljiv (multirezistenten) P. knowlesi. Malarija se pojavlja tudi pri drugih sesalcih (netopirji, glodalci, primati), pticah in plazilcih.
Oblike malarije ločimo glede na to, na koliko dni se pojavljajo napadi:
· malarija kvartana (napadi se pojavljajo na štiri dni);
· malarija terciana (napadi se pojavljajo na tri dni);
· malarija tropika (napadi so vsakodnevni).
Kako se malarija prenaša?
Povzročitelje malarije, plazmodije, prenašajo samičke komarja Anofeles, ki pikajo predvsem v mraku in ponoči. S plazmodiji se lahko okužimo tudi z injekcijskimi iglami ali s krvjo, ki jih vsebuje. Ljudje, ki živijo na malaričnih področjih, postanejo po preboleli okužbi delno imuni in ponovne okužbe ne povzročajo več hude malarije (pogosto poteka bolezen brez povišane temperature).
Razvojni krog malarije
Ko samica piči človeka, se plazmodiji prenesejo v človekov krvni obtok in se razmnožujejo v jetrih. Od tam se sptostijo v krvni obtok, kjer okužijo rdeče krvničke. Tudi v rdečih krvničkah se delijo, dokler eritrocit ne poči; klinično se to dogajanje odzrazi z bolezenskimi težavami pri bolniku.
Slika 1. Rdeče krvničke, okužene s Plasmodium falciparum
Slika 2. Razvojni krog malarije
Kako poteka bolezen?
Na splošno potek malarije ločimo na lahek in hud.
· Lahek potek malarije pomeni nenaden začetek mrzlice s tresenjem, visoko vročino nad 40ºC, nemir, vznemirjenost, krči, bruhanje. Sledi potenje s padcem temperature in osvežujoči spanec. Značilno je razmeroma dobro počutje do naslednjega napada. Lahko so prisotni tudi kašelj, glavobol, driska, bolečine v mišicah in blaga zlatenica.
· Huda oblika malarije je posledica okužbe s Plasmodium falciparum. Pred tipičnimi bolezenskimi znaki ima bolnik znake gripe. Temperatura nima značilnega poteka. Pojavi se lahko možganska prizadetost s krči, zmedenostjo, komo. Nezavest lahko nastopi v nekaj urah ali dneh. Značilna je prizadetost posameznih živcev ter huda slabokrvnost (anemija) zaradi propada okuženih rdečih krvničk (eritrocitov). Pojavi se dihalna stiska, pomanjkanje krvnega sladkorja (glukoze), šok, krvavitve, upad ledvične funkcije (lahko nastane t. i. blackwater vročica zaradi temno obarvanega urina). Smrtnost je 20%.
Možna je ponovitev malarije pri osebah, ki niso bile zdravljene ali niso bile zdravljene dovolj temeljito. Ponovitev je možna tudi po več letih. Vzrok za ponovitve (relapse) so mirujoči plazmodiji v jetrih ali v rdečih krvničkah.
Piki komarjev so pogosti pri nosečnicah in zato je malarija pogost vzrok mrtvorojenosti in smrti novorojenčkov.
Kako poteka diagnostika malarije?
Klinično diagnozo malarije potrdimo z najdbo plazmodijev v periferni krvi (bolniku je potrebno vzeti kri čim prej v poteku bolezenskih težav in večkrat dnevno). Plazmodije dokažemo v debeli kaplji krvi in v razmazu krvi. V debeli kaplji ugotovimo prisotnost plazmodijev, v razmazu pa vrsto plazmodija. V revnih predelih sveta je zaradi slabe opreme diagnostika redka. Vročinska stanja se zato brez diagnostike zdravijo kot malarija. Takšna prekomerna uporaba zdravil dodatno širi odpornost povzročitelja na antimalarike.
Kako poteka zdravljenje?
Če malarijo opazimo dovolj zgodaj, jo lahko ozdravimo-pomembno je takoj pričeti z zdravljenjem. Za zdravljenje se uporabljajo antimalariki (zdravila, ki učinkujejo na povzročitelje malarije). Učinkovitost zdravljenja je potrebno spremljati. Težava pri vseh antimalarikih je, da plazmodiji nanje postajajo odporni. Glede rezistence je najbolj problematična jugovzhodna Azija. P. vivax ostaja v svetovnem merilu najbolj razširjen povzročitelj malarije, ki je vse bolj rezistenten na chloroquine. Rezistenca na primaquine predstavlja dodatno težavo pri zdravljenju terciane malarije. P. falciparum je razvil rezistenco na chloroquine, sulphadoxine-pyrimethamine, mefloquine in v zadnjem času na artemisin.
Kako se malarija preprečuje?
Učinkovitega cepiva proti malariji še ni. Zaradi tega je pomembno zmanjševanje števila komarjev (uničevanje ugodnih bivališč, ličink in odraslih oblik) in preprečevanje pikov komarjev. Pomanjkljivost uporabe repelentov je, da zaščitijo samo uporabnika in so aktivni le nekaj ur. Na njihovo učinkovitost vplivajo okolje (temperatura, sončna svetloba, veter), sestava (koncentrat ali raztopina), izpostavljeni del kože in individualne lastnosti posameznika (potenje). Učinkovite so tudi impregnirane mreže proti komarjem. Pred piki komarjev se lahko zaščitimo tudi s primerno obleko (svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami). Več informacij glede zaščite pred piki komarjev:
http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/147-zaita-pred-pikiugrizi-insektov
Pred malarijo se zaščitimo s preventivnim jemanjem antimalarikov. Kot že omenjeno, je naraščanje odpornosti na antimalarike vse večji problem, prav tako noben antimalatik 100% ne preprečuje okužbe, je pa potek bolezni pri osebah, ki so jemale antimalarike, lažji. Žal pa se mnogo potnikov za kemoprofilakso ne odloči. Razlogov je več in so različni, od tega, da potniki tveganje podcenjujejo, do tega, da se za profilakso ne odločijo zaradi neželenih učinkov in/ali cene svetovanega antimalarika. Antimalarična zaščita ostaja problem zlasti pri popotnikih, ki dalj časa ostajajo na endemičnih območjih in se zanašajo na samodiagnostiko malarije in s tem povezanega začetnega zdravljenja z antimalariki, ki jih imajo za te namene s seboj. Hitri testi za diagnostiko malarije, ki jih ponujajo različni proizvajalci, pa imajo nizko občutljivost in specifičnost.
Na področjih, kjer so plazmodiji rezistentni na chloroquine, v kemoprofilaksi malarije svetujemo doxycycline, mefloquine in atovaquone-proguanil. Stranski učinki jemanja doxycyclina so dokaj neprijetni, poleg kožnih pigmentacij doxycyclin povzroča glivične okužbe nožnice in želodčne težave, mefloquine pa nevropsihiatrične težave različnih intenzitet, zato postaja v kemoprofilaksi malarije atovaquone-proguanil prvi izbor.
Ali v Sloveniji spremljamo število obolelih za malarijo?
V Sloveniji je prijava malarije obvezna.
Kako pogosta je malarija v Sloveniji?
Malarija je v Sloveniji redka in iz tujine vnesena bolezen. V desetletnem obdobju od 2001 do 2010 je bilo prijavljenih 66 primerov malarije.
Razširjenost malarije po svetu
Bolezen najdemo predvsem v tropskih in subtropskih predelih po celem svetu. V nekaterih državah je tveganje za okužbo prisotno na celotnem ozemlju, v nekaterih pa je tveganje variira glede na posamezna področja znotraj države. V zadnjem času se malarije pojavlja na območjih, kjer je prej ni bilo. O avtohtonih primerih malarije poročajo iz Grčije in Španije.
Slika 3. Prikaz razširjenosti malarije
Več informacij:
