Gripa

Alenka Trop Skaza

Okužba z virusom gripe lahko poteka brez bolezenskih znakov-asimptomatsko oziroma kot blaga okužba zgornjih dihal ali pa kot pljučnica. Za gripo lahko zboli vsak, tako otroci kot odrasli. Res pa je, da se obolevnost in smrtnost s starostjo in prisotnostjo drugih kroničnih bolezni večata.

Za tipičen potek gripe je značilen nenaden začetek z vročino nad 38oC, bolečinami v mišicah, bolečim žrelom, suhim kašljem in splošno utrujenostjo. Včasih, posebno pri otrocih, je lahko prisotna slabost, bruhanje z drisko, ki pa običajno ni izrazita. Okužba z virusom gripe lahko povzroča tudi druge klinične slike, ki so značilne za okužbo zgornjih ali spodnjih dihal. Pri ogroženih bolnikih (nosečnicah, bolnikih s presnovnimi motnjami, kroničnih ledvičnih bolnikih in bolnikih s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi) je klinični potek hujši: temperature je dolgotrajnejša, bolniki so močno prizadeti, kašelj je vse hujši, pojavijo se klinični znaki pljučnice, okrevanje je daljše. Starejši ljudje so dolgo utrujeni, kašljajo, izkašljujejo obilo gnojnega izmečka.

Gripa običajno traja 1-2 tedna in se konča brez posledic. Pri nekaterih, zlasti starejših osebah in kroničnih bolnikih, pa se lahko razvijejo resne in življensko ogrožujoče komplikacije, kot je pljučnica, ki jo lahko povzroči sam virus gripe ali pa je posledica naknadne bakterijske okužbe. Prav tako se kot posledica okužbe z virusom gripe lahko poslabša osnovna bolezen. Poleg naraščanja bolnikov s pljučnicami se v času intenzivnega pojavljanja gripe poveča sprejem bolnikov na bolnišnično zdravljenje zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), astmatičnega bronhitisa ali srčnega popuščanja.

Primarna virusna pljučnica se lahko pojavi pri zdravih mladih ljudeh, pogosteje pa pri osebah s srčnimi okvarami. Značilno za pljučnico, ki jo povzroča virus influence je, da splošni znaki gripe ne izzvenijo, stanje bolnika se slabša, telesna temperature ostaja visoka, pojavijo se težave z dihanjem.

Bakterijska pljučnica se kot posledica sekundarne bakterijske okužbe navadno pojavi nekaj dni po koncu akutnih znakov gripe. Telesna temperature ponovno naraste. Bolniki kašljajo, izpljunek je gnojen. Najpogostejši povzročitelji so streptokok, stafilokok, hemofilus. Drugi zapleti, ki se pojavijo na dihalih, so še krup, poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni in astmatični napad.

Pljučni zapleti nastopijo v povprečju pri okoli 10% bolnikov z gripo, pri starejših so pogostejši.  Smrtnost pri gripi je približno 1-odstotna. Ogroženi so starejši, kronični pljučni srčni in ledvični  bolniki, diabetiki, bolniki z rakom, dojenčki in nosečnice.

Akutni virusni bronhitis je okužba sapnika in manjši dihalnih poti. Navadno je bronhitis pridružen vnetju zgornjih dihalnih poti. Bronhitis v 90% povzročajo virusi, redko bakterije. Vneta sluznica izloča obilo sluzi, dihanje je oteženo. Vodilni znak je suh, dražeč kašelj, ki dolgo traja. Pri polovici bolnikov traja 2 tedna, lahko pa tudi 6 do 8 tednov. Kašelj je sprva suh, nato se pojavi gnojen izpljunek, bolečine za prsnico in povišana telesna temperatura. Bolezen ima hujši potek pri kadilcih in v okoljih z onesnaženim zrakom.

Bakterijsko pljučnico zdravimo z antibiotiki, za zdravljenje virusnih okužb, tako plJučnice kot bronhitisa, pa ni etiološkega zdravila; uporabljajo se lahko protivirusna zdravila, skrbimo za ustrezno hidracijo, uporabljamo sredstva za zniževanje telesne temperature, sredstva proti kašlju pred spanjem, svetujemo počitek. Po potrebi se uporabljajo beta2-adrenergični bronhodilatatorji.