Kdo je »kriv«?

Alenka Trop Skaza

V Sloveniji se zadnja leta soočamo z upadom precepljenosti otrok, ki so obvezniki za cepljenje proti določenim nalezljivim boleznim. Pri nas je v rutinskem programu obvezno cepljenje predšolskih, šolskih otrok in mladine proti davici, oslovskemu kašlju, tetanusu, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom tipa b (Hib), ošpicam mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam in cepljenje proti okužbam s humanimi papillomavirusi izvedemo ob privolitvi staršev. Pri zaposlenih se cepljenje oziroma zaščita z zdravili proti določenim nalezljivim boleznim opravi na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest.
Zelo pogosto se ob dejstvu, da nam precepljenost upada in da dosegamo 50 % precepljenost dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam in še nižjo precepljenost šestošolk proti HPV okužbam, išče dežurnega krivca. Kdo je »kriv«?

Večina nalezljivih bolezni že v temeljnem izhodišču ne predstavlja tveganja samo za eno osebo, ampak za vse neimune, s katerimi ta oseba pride v kontakt v času kužnosti.
Velikokrat se osebe oziroma starši otrok, ki cepljenje zavračajo, sklicujejo na to, da z odklonitvijo cepljenja ne ogrožajo nikogar, saj je cepljenih večina ljudi. S cepljenjem vsaj 90 odstotkov oziroma pri ošpicah in otroški paralizi več kot 95 % odstotkov ciljne skupine vzpostavimo kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi kontraindikacij ne morejo biti cepljeni in posamezniki, pri katerih cepljenje ni uspešno.
Čeprav je dokazano, da cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ni povezano z avtizmom, da cepljenje proti hepatitisu B ni povezano z multiplo sklerozo, da tiomersal v cepivih (vsa cepiva v Sloveniji so brez tiomersala) ne povzroča avtizma, prav tako to velja za adjuvans, ki vsebuje aluminij, se »krivda« cepivom za te in še mnoge druge bolezni pripisuje vedno znova in znova.

Zdravniki in ostali zdravstveni delavci smo najkredibilnejši vir informacij glede cepljenja, kar so potrdili v različnih raziskavah. Pogoj, da zdravnik in medicinska sestra ustrezno informirata pacienta, je strokovno znanje, odnos do cepljenja in seveda osebni vzgled. Dokazano je, da precepljenost dobro korelira z znanjem in odnosom do cepljenja. V primeru, da je znanje pomanjkljivo, je precepljenost nižja in obratno. Kakšno je intimno prepričanje slovenskih zdravstvenih delavcev o cepljenju, indirektno pokaže cepljenje nas samih, vključno s cepljenjem proti gripi ter cepljenjem naših družinskih članov proti rotavirusni okužbi, cepljenjem proti okužbi s humanimi papillomavirusi, pnevmokoknimi okužbami, klopnemu meningoencefalitisu. Dejstvo je, da področje cepljenja zdravniki različno dobro oziroma slabo poznajo. Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine, pa vendar se brez jasnega stališča odgovornih dopušča, da se zdravniki v Sloveniji javno opredeljujejo proti cepljenju.

Definitivno smo zdravstveni delavci slab vzgled za cepljenje proti gripi. V lanski sezoni nas je bilo proti gripi cepljenih manj kot 10 odstotkov! Seveda smo zaradi narave svojega dela bolj izpostavljeni okužbi in seveda lahko prav tako zaradi narave svojega dela okužimo paciente. Kaj lahko storimo zdravstveni delavci za varnost judi, ki nas obiskujejo vsak dan? Najmanj to, da njihov stik z nami ne predstavlja zanje dodatnega zdravstvenega tveganja. Pogosto pozabljamo, da je človek z gripo najbolj kužen 24 ur pred pojavom bolezenskih znakov in da gripa lahko pri tretjini oziroma polovici okuženih poteka asimptomatsko. Res je, da cepivo proti gripi ni med najbolj učinkovitimi cepivi, a kljub temu je cepljenje proti gripi edini dokazano najučinkovitejši ukrep pred okužbo z virusi gripe. Razni »imunostimulansi«, ki jih oglašujejo v medijih v sezoni gripe in prehladov, nimajo specifičnega učinka na virus gripe, imajo pa specifičen učinek na denarnico.

Cepljenje proti gripi je izredno priporočljivo za vse nosečnice. V Ameriki je proti sezonski gripi cepljena dobra polovica nosečnic, v Sloveniji je bilo v lanski sezoni cepljenih 164 nosečnic od približno 20.000. 
Kolegice mi velikokrat povedo, da se starši na Obvestila šestošolk glede cepljenja proti HPV, kjer je potrebno obkrožiti strinjanje oziroma nestrinjanje s cepljenjem, ne podpišejo. Dekleta prinesejo obkroženo »SE NE STRINJAM«, podpisa pa ni, dekle ni cepljeno. Kdo je kriv za to?

Izkušnje iz držav, kjer je precepljenost proti HPV zelo visoka kažejo, da je izredno pomembna celovita nacionalna kampanija ozaveščanja. Pri nas sredstev zanjo ni.

Podobno kažejo izkušnje iz sosednje Avstrije, kjer se proti klopnemu meningoencefalitisu cepi skoraj 60 % Avstrijcev, vsaj en odmerek cepiva je prejelo čez 80 % ljudi. V Sloveniji  se redno cepi 5 % Slovencev, vsaj en odmerek cepiva je prejelo dobrih 12 %, v ta odstotek so všteti tudi moški, ki so bili naborniki oziroma so obvezno služili vojaški rok, ki je od leta 2003 ukinjen. Povsod poudarjajo pomen izobraževanja tako strokovne kot laične javnosti. Na različnih strokovnih srečanjih, ki so namenjena cepljenju, ponavadi srečujem ene in iste udeležence v slogu »srečanja prepričanih«. Kdo je kriv za to?

Končala bom z svojim osebnim prepričanjem, da zgledi »vlečejo«. Koliko pa je priložnosti za ozaveščanje oziroma svetovanje glede cepljenj pri vsakodnevnem delu s pacienti in drugih stikih z ljudmi, pa prepuščam vsakemu izmed nas.

Več informacij o cepljenju je dostopnih v naslednjih virih:

Analiza izvajanja cepljenja v Sloveniji v letu 2015. Dostopno na spletnem naslovu http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_cepljenje_2015.pdf

Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2017. Dostopno na spletnem naslovu http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/u2017024_0.pdf

Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2017. Dostopno na spletne, naslovu http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/program_2017.pdf

Navodila za izvajanje Programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2017. Dostopno na spletnem naslovu http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/navodila_za_izvajanje_ip_2017.pdf