Revščina je najpoglavitnejši vzrok za nižjo precepljenost v ZDA, skrbi naraščanje oslovskega kašlja

Alenka Trop Skaza

V ZDA precepljenost otrok v starosti od 19 do 35 mesecev za nekatera priporočena cepljenja dosega oziroma presega zastavljen cilj, to je vsaj 90% precepljenost v tej starosti. Vsaj en odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je prejelo 91.5% odstotka otrok v letu 2010, malo več v letu 2011 (91.6%). Podobno je bilo pri cepljenju proti hepatitisu B. Povečal se je tudi odstotek otrok, ki so prejeli vsaj tri odmerke cepiva proti otroški paralizi. V letu 2010 je bilo cepljenih 93.3%, v letu 2011 pa 93.9% otrok. Vsaj en odmerek cepiva proti vodenim kozam je prejelo 90.4% otrok v letu 2010 in 90.8% otrok v letu 2011. Odstotek otrok, ki so prejeli vsaj štiri odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, je bil v letu 2011 84.6%. Zanimivo je, da je bilo proti hepatitisu A popolno cepljenih 52.2% otrok, proti rotavirusni okužbi z dvema oziroma tremi odmerki cepiva (odvisno od proizvajalca) pa je precepljenost od 59.2% v letu 2010 narasla na 67.3% v letu 2011. Odstotek precepljenosti s štirimi odmerki cepiva proti invazivnim pnevmokoknim okužbam je bil višji kot precepljensot proti okužbam s Haemophilus influenzae tip B. V letu 2011 je bilo proti HiB meningitisu cepljenih 80.4% otrok, proti invazivnim pnevmokoknim okužbam pa 86.9%.

Po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da se hkrati z naraščanjem odstotkov cepljenih otrok povečuje tudi delež popolnoma necepljenih otrok. Po oceni CDC je bilo v letu 2010 takih otrok 0.7%, v letu 2011 pa 0.8%. Edini dejavnik, ki statistično pomembno vpliva na nižjo precepljenost, je revščina.  Otroci iz revnih družin so slabše zaščiteni proti nalezljivim boleznim s cepljenjem v primerjavi z otroci iz družin, ki niso revne.

Nedavna ekonomska analiza Programa cepljenja v ZDA je pokazala, da cepljenje v vsaki rojstni kohorti prepreči približno 42.000 smrti in 20 milijonov obolelih. V denarju to predstavlja 14 milijard dolarjev direktnega prihranka in še dodatnih 69 milijard prihranka zaradi indirektnih družbenih stroškov.

Med boleznimi, proti katerim v ZDA rutinsko cepijo, narašča oslovski kašelj. Do julija 2012 je bilo zabeleženih več kot 18.000 primerov oslovskega kašlja. Najvišje incidenčne stopnje so pri dojenčkih, polovica bolnikov je mlajših od treh mesecev. Do sedaj je bilo največ bolnikov zabeleženih v letu 2010, ko je bilo evidentiranih 27.550 bolnikov, 27 jih je zaradi oslovskega kašlja umrlo, od tega je bilo 25 dojenčkov. Skrbi dejstvo, da narašča število primerov med 10, 13 in 14 letniki, ki so bili cepljeni in sicer z acelularnim cepivom proti oslovskemu kašlju. Do leta 1997 (v Sloveniji do 1999) so za cepljenje proti oslovskemu kašlju uporabljali celično cepivo (whole-cell pertussis vaccine), ki so ga zaradi nikoli dokazane povezave z nevrološkimi zapleti zamenjali z acelularnim. Trend naraščanja med cepljeno populacijo je najverjetneje odraz slabše imunogenosti acelularnega cepiva v primerjavi s celičnim cepivom.  Acelularno pertusis cepivo vsebuje več specifičnih antigenov, celično pa kompletno inaktivirano bakterijo Bordetella pertussis. V Washingtonu, kjer beležijo največje število bolnikov (incidenca 37.5/100.000), so ugotovili, da pri cepljenih osebah oslovski kašelj povzročajo različni sevi B pertussis. Kljub dejstvu, da obolevajo cepljeni, je tveganje za oslovski kašelj pri necepljenih otrocih 8-krat višje kot pri tistih, ki so bili cepljeni. Oslovski kašelj pri cepljenih poteka lažje, z manj zapleti, je manj nalezljiv in traja krajši čas.

Čeprav acelularno pertusis cepivo nudi krajšo zaščito, je cepljenje najučinkovitejša strategija za zmanjševanje obolevnosti in smrtnosti zaradi oslovskega kašlja. Zaradi tega v ZDA vse več odraslih cepijo s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter tako ščitijo necepljene dojenčke.  

Kako je z oslovskim kašljem v Sloveniji?

V Sloveniji je prijava oslovskega kašlja obvezna od leta 1946, cepljenje v prvem letu s tremi odmerki pa je bilo uvedeno 1959. Zaradi upadanja prijavljenih primerov bolezni v 80-tih letih prejšnjega stoletja smo 1990 ukinili cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom. Do leta 1999 smo uporabljali celično vakcino, tega leta pa smo implementirali acelularno cepivo proti oslovskemu kašlju. Vseskozi je precepljenost ciljne populacije več kot 90%.

V letu 2003 smo v Sloveniji prvič zabeležili dvig incidenčne stopnje od povprečne 1.1/100.000 na 9.1/100.000. Najvišjo incidenčno stopnjo smo zabeležili v 2007 (35.4/100.000), v 2006 pa smo prvič zabeležili najvišjo incidenčno stopnjo pri otrocih v starosti od 10 do 14 let (220/100.000). Zaradi tega smo v šolskem letu 2009/10 pri učencih tretjih razredov OŠ nadomestili dvovalentno cepivo proti davici in tetanusu s trivalentnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

V primerjavi z incidenco prijavljenih primerov pri otrocih oziroma mladini imamo zelo malo podatkov o pojavljanju oslovskega kašlja pri odraslih. Podatki, ki jih pri sporadičnih prijavljenih odraslih bolnikih pridobimo kažejo, da je bolezen redko prepoznana in laboratorijsko potrjena. Poučen je primer 43-letnega bolnika, ki je zbolel v začetku junija (podatki o cepljenju niso bili dostopni), se zaradi kašljanja in dihalnih težav 14 dni zdravil v bolnišnici, imel med napadom kašlja prometno nesrečo, bolezen pa je bila diagnosticirana konec julija. Več o obravnavi bolnikov z oslovskim kašljem je dostopno na spletni strani IVZ: http://www.ivz.si/?ni=150&pi=5&_5_Filename=1831.pdf&_5_MediaId=1831&_5_AutoResize=false&pl=150-5.3.

Viri:

Center for Disease Control and Prevention: National state and local area vaccination coverage among children aged 19-35 months-United States 2011. MMWR 2012; 61:689-96.

Meyer S e tal. Pertussi epidemic-Washington, 2012. MMWR 2012; 61:517-22.

Grgič Vitek M e tal. Re-emerging of pertussis in Slovenia. Time to change immunization policy. Vaccine 2008; 26:1874-76.

Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2010, IVZ 2011. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/gradiva_nalezljive_bolezni?pi=5&_5_Filename=4112.pdf&_5_MediaId=4112&_5_AutoResize=false&pl=105-5.3.