Antraks - vranični prisad, črni prišč

Kaj je antraks?

Antraks je akutna infekcijska bolezen predvsem rastlinojedih živali, ki jo povzroča bacil antraksa. Bacil lahko v obliki spor v zemlji in vodi preživi tudi do 50 let; ko žival zaužije spore, se bacil prične razmnoževati.

Poznamo več oblik antraksa:
   - kožno obliko,
   - pljučno obliko,
   - gastrointestinalno obliko (oblika, ki prizadene prebavni trakt) in
   - septično obliko.

Bolezen se od živali lahko prenese tudi na človeka, zato antraks uvrščamo v skupino zoonoz (to so bolezni, ki se od živali lahko prenesejo na človeka). Človek najpogosteje zboli za kožno obliko, t. i. maligno pustulo, ki je običajno ozdravljiva. Prognoza pri drugih oblikah antraksa pa je veliko slabša in je smrtnost visoka.

Razširjenost antraksa pri živalih in prenos okužbe na ljudi

Antraks se pojavlja povsod, zlasti pa je pogost pri živalih na nerazvitih območjih sveta. Obolevajo v glavnem govedo, konji, ovce, koze in svinje. Najpogosteje se okužijo na paši, kjer pridejo v stik s sporo bacila, ki živi v zemlji. Posledica okužbe pri živalih je črevesna oblika bolezni, ki lahko preide v septikemijo (raznos bacila po krvi). Bacili, ki izvirajo od bolnih ali poginulih živali (iztrebki, trupla), lahko preživijo v zemlji v obliki spor še desetletja, kar omogoča vzdrževanje vira infekcije. Človek se okuži na različne načine, najpogosteje obolevajo ljudje, ki imajo opravka z bolno ali mrtvo živaljo. Spore ali bacili vdrejo v človekovo telo običajno skozi drobne ranice na koži; pride do pojava kožne oblike antraksa.

Ob vdihavanju prahu, ki vsebuje spore, pride do nastanka pljučnega antraksa, ob eventuelnem uživanju okuženega, toplotno slabo obdelanega mesa, pa pride do gastrointestinalne oblike bolezni.

Antraks pri ljudeh v Sloveniji

V Sloveniji smo v preteklih letih zadnji primer antraksa zabeležili 1983. leta, ko sta v Komendi zbolela lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal, prvič pa smo v Sloveniji primer te bolezni zabeležili v letu 1926.

Kako bolezen poteka?

Razvoj bolezni pri človeku je odvisen od vstopnega mesta bacila v telo. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni), je običajno od 1 do 7 dni, lahko pa tudi do 60 dni. Najpogostejša oblika, kožni antraks, se pojavi na rokah, obrazu in drugih nepokritih delih telesa kot t. i. maligna pustula (krasta z ognojki in nebolečo oteklino), ki jo spremljajo splošni bolezenski znaki: povišana temperatura, glavobol, bolečine v mišicah. Kraste po nekaj dneh izginejo, ostanejo brazgotine na koži.

Pri pljučnem antraksu se pojavi povišana telesna temperatura, suh kašelj, bolečine za prsnico, težave z dihanjem, pljučnica.

Antraks zdravimo z antibiotiki; ob antibiotičnem zdravljenju je smrtnost pri kožnem antraksu zelo majhna, veliko slabša pa je napoved izida bolezni, kadar se pojavi  pljučni, gastrointestinalni in septični antraksa. Ljudi, ki so bili izpostavljeni okužbi oz. so imeli stik z okuženo živaljo se pred boleznijo zaščiti z antibiotiki.

Kdaj pomislimo na antraks?

Antraks je redka bolezen. Epidemiološko povezujemo pojav antraksa pri ljudeh z obolelimi živalmi. Na območjih, kjer je antraks pri živalih razširjen, domače živali proti tej bolezni cepijo.

Ali se antraks prenaša od človeka na človeka?

Antraks se od človeka na človeka ne prenaša, vir okužbe je bolna žival. Pri pljučnem antraksu pride do vdihavanja spor, kar je po naravni poti zelo redko. Pri odkritju pljučnega antraksa, zato velja, da se vsak primer bolezni obravnava kot možno kriminalno dejanje, kar pomeni, da se raziskuje, kako je prišlo do okužbe pri človeku.