Rumena mrzlica

Rumena mrzlica je virusna bolezen, ki je razširjena v Afriki in obeh Amerikah. Bolezen je poznano že dolgo časa, saj njene opise prepoznamo v starih zgodovinskih zapisih. Mrzlico imenujemo ‘’rumena’’, ker se pri obolelih pojavi zlatenica-rumenica, pri kateri se rumeno obarvata koža in očesna veznica.

Čeprav imamo že 60 let na voljo učinkovito cepivo proti tej bolezni, število bolnikov v zadnjih dveh desetletjih narašča. Rumena mrzlica je danes ponovno pomemben javno-zdravstveni problem.

POVZROČITELJ

Rumeno mrzlico povzroča arbovirus, ki sodi v skupino flavivirusov.

REZERVOAR

Virus rumene mrzlice prenašajo komarji vrste Aedes in Haemogogus, ki so razširjeni v urbanih okoljih in v džungli. V naravi se virus ohranja zaradi prenosa med primati. Z dezinsekcijo-uničevanjem komarjev so v preteklosti uspešno zmanjševali število njihovih prebivališč, predvsem v Južni Ameriki. V zadnjih 30-tih letih pa zaradi opuščanja dezinsekcije populacija komarjev ponovno narašča.

PRENOS BOLEZNI

V tropskih deževnih gozdovih se rumena mrzlica pojavlja predvsem pri opicah, med opicami pa bolezen prenašajo komarji. Okuženi komarji lahko virus prenesejo na ljudi. Zaradi redke naseljenosti se pojavijo posamezni primeri bolezni.

V urbanih področjih pa lahko pride do večjih epidemij; virus rumene mrzlice komarji prenašajo od človeka na človeka.

ŠIRJENJE BOLEZNI-EPIDEMIOLOGIJA

Virus rumene mrzlice je endemičen v nekaterih tropskih področjih Afrike, centralne in južne Amerike. V Afriki je ogroženih 508 milijonov ljudi v 33 državah, ki ležijo ob ekvatorju.  Rumena mrzlica je endemična tudi v nekaterih južnoameriških državah in Karibskih otokih.

Pri potnikih je tveganje, da zbolijo za rumeno mrzlico 10-krat višje v Afriki kot v južni Ameriki.

V zahodni Afriki je tveganje najvišje med poznim deževnim in zgodnjim sušnim obdobjem (od julija do oktobra),v Braziliji pa v deževnem obdobju (od januarja do marca).

Ocenjujejo, da na leto za rumeno mrzlico po svetu zboli okoli 200.000 ljudi, 30.000 jih zaradi bolezni umre.

Število primerov bolezni je najpomembnejši pokazatelj tveganja za okužbo. Vendar pa primeri bolezni velikokrat niso odkriti zaradi slabega nadzora in težko dostopnih področij, kjer bolezen izbruhne.

Ogroženi so vsi potniki, ki potujejo na endemična področja. Tveganje je največje za tiste, ki vstopajo v gozdove in džunglo. Nevarnosti za okužbo ni nad 2500 metri nadmorske višine. 

KLINIČNA SLIKA

Klinična slika in z njo povezane bolezenske težave so različne. Rumena mrzlica je ena od najresnejših bolezni, kar jih poznamo, saj 30% bolnikov umre.

Čas trajanja od okužbe do izbruha bolezni (Inkubacijska doba) je dolga od 3 do 6 dni.

Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi, t.i. akutni fazi, se običajno pojavijo povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah (z izstopajočo bolečino v hrbtu), glavobol, mrzlica, izguba apetita, slabost in/ali bruhanje. Pogosto se ob povišani telesni temperaturi pojavi upočasnjeno bitje srca. Po 3 do 4 dneh si večina obolelih opomore in znaki bolezni izginejo.

Pri približno 15% obolelih se v roku 24 ur po akutni fazi pojavi tudi t.i. toksična faza bolezni. Pojavi se povišana telesna temperatura, hitro se razvije zlatenica. Oboleli toži zaradi bolečin v trebuhu in bruha. Pojavijo se krvavitve iz ust, nosu, očes in/ali želodca. Okvarjena ledvična funkcija lahko vodi do popolne odpovedi ledvic. Polovica obolelih v tej fazi umre.

DIAGNOZA

Rumeno mrzlico težko prepoznamo, še posebej v zgodnjih fazah bolezni. Težko jo je ločiti od drugih infekcijskih obolenj. Za potrditev bolezni je potrebna laboratorijska potrditev prisotnosti virusa.

ZDRAVLJENJE

Za bolezen ni specifičnega zdravila. Obolelemu nudimo podporno nego. Huje prizadeti bolniki potrebujejo intenzivno nego, vendar je ta v državah z endemično rumeno mrzlico le redko na voljo.

PREPREČEVANJE

Cepljenje

Cepljenje je najpomembnejši ukrep za preprečevanje rumene mrzlice. Cepivo je varno in učinkovito. Za doživljensko zaščito je potreben en domerek. Potnik se mora proti rumeni mrzlici cepiti najpozneje deset dni pred odhodom v države z rumeno mrzlico. Po opravljenem cepljenju prejme mednarodno potrdilo.

V Sloveniji se cepljenje izvaja v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ker je cepivo sestavljeno iz živih, oslabljenih virusov, zaradi neželenih učinkov ne smejo biti cepljene nosečnice, otroci do enega leta starosti, doječe matere in osebe, ki imajo oslabljen imunski sistem. Neželeni učinki po cepljenju so kratkotrajni, pojavijo se predvsem kot bolečine v mišicah, glavobol in povišana telesna temperatura. Cepljenje je za potnike, ki potujejo v države, kjer je rumena mrzlica razširjena, obvezno. Več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/165-cepljenje-proti-rumeni-mrzlici.

Osebni zaščitni ukrepi

Priporočamo, da se potniki zaščitijo pred piki komarjev z uporabo sredstev za odganjanje mrčesa-repelentov in uporabo mrež proti komarjem. Dobrodošla je zaščita z obleko, ki pokrije večji del telesa. Več o tem na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/147-zaita-pred-pikiugrizi-insektov.