Bolezen mačje opraskanine

Bolezen, ki jo največkrat povzroča bakterija Bartonella henselae, se običajno pojavi po približno 14-tih dneh po mačji opraskanini/ugrizu kot slabo počutje, vnetje bezgavk in povišana telesna temperatura. Na mestu poškodbe pri večini oseb nastane rdeča kožna sprememba (papula), pride do vnetja regionalnih bezgavk, lahko tudi do prizadetosti možganov in živčevja, prizadetosti jeter in vranice. Pri osebah z okvarjeno imunostjo lahko pride do sepse (zastrupitve krvi) in drugih komplikacij. Klinično ima bolezen mačje opraskanine podoben potek kot nekatere druge bakterijske bolezni, npr. tularemija, bruceloza itd.

Običajno bolezen mine sama po sebi, v primeru težjega poteka pa bolnik prejme ustrezne antibiotike.

Mačke, ki so glavni vir okužbe, nimajo nobenih težav. 90 % bolnikov pove, da so jih opraskale, ugriznile ali obliznile mačke; običajno gre za mlade mačke oziroma mladiče. Med mačkami bakterije prenašajo mačje bolhe. Bolezen se lahko v zelo redkih primerih pojavi tudi po ugrizu drugih živali (npr. psov, konjev, zajcev).

Okužba se od bolnika na ostale osebe ne prenaša. Pri preprečevanju okužbe je pomembna toaleta takoj po živalski poškodbi (spiranje rane z milnico pod tekočo pitno vodo) ter uničevanje mačjih bolh.