Virus zahodnega Nila (West Nile Virus)

Kaj je virus Zahodnega Nila (VZN)?

VZN spada v družino flavivirusov (kamor sodijo tudi virus denge, klopnega meningoencefalitisa, rumene mrzlice…) in se pojavlja predvsem v območjih tropskega in zmernega podnebja. Virus lahko okuži človeka in živali. Pri ljudeh najpogosteje povzroči okužbo brez posebnih bolezenskih težav, redkeje vročico, izjemno redko pa virus prizadene osrednje živčevje.  

Kako se VZN prenaša?

Naravni rezervoar VZN so ptice, bolezen pa na človeka in živali prenašajo komarji vrste Culex ali Aedes. Bolezen lahko prenaša tudi komar A. albopictus, ki se pojavlja tudi v slovenskem priobalnem pasu, vendar dosedaj ne pomeni tveganja za prenos okužbe z VZN. 

Možen je sicer tudi prenos okužbe s transplantacijo organov ali transfuzijo krvi, vendar se donorje  dandanes skrbno nadzira. V literaturi je opisan tudi prenos okužbe z dojenjem in 1 primer prenosa z matere na otroka tekom nosečnosti. Bolezen se ne prenaša neposredno z bolnika na zdravo osebo.

Slika 1: Pik komarja Culex

Cikel VZN

Cikel VZN zajema predvsem komarje in ptice. Virus prenašajo okuženi komarji, ptice pa so naravni gostitelj. Okuženi komarji s piki okužijo ptice, ki širijo okužbo na druge komarje. Komarji lahko ob piku okužijo tudi človeka in druge živali (predvsem konje), kjer pa se širjenje okužbe ustavi.

Slika 2: Cikel VZN

Kako poteka bolezen?

Poznamo tri oblike bolezni:
1. Večina okužb z VZN (okoli 80 %) poteka brez posebnih znakov.

2. V manj kot 20 % nastopijo simptomi, značilni za gripo (vročina, glavobol, bolečina v mišicah in izpuščaj).

3. Pri manj kot 1 % okuženih se lahko razvije težja nevrološka bolezen. Razvije se lahko vnetje možganskih ovojnic in možganovine z naslednjimi znaki: glavobol, otrdelost v vratu, zmedenost, šibkost mišic, ohromelost, koma. Smrt nastopi v manj kot 1 primeru na 1000 zbolelih. Težja oblika bolezni se razvije predvsem pri imunsko oslabelih ali starejših bolnikih.

Kako se okužba z VZN diagnosticira?

Diagnoza se postavi na osnovi bolezenskih težav in znakov, potrdi pa s preiskavami krvi ali likvorja. Pri interpretaciji izvidov je potrebno upoštevati eventuelno preteklo okužbo s flavivirusi (klopni meningoencefalitis, denga, rumena mrzlica…).

Kako poteka zdravljenje?

Težave izzvenijo same od sebe, v primeru hujših zdravstvenih težav pa pride v poštev lajšanje le teh z ustreznimi zdravili (podporno zdravljenje).

Kako se preprečuje prenos VZN?

Cepiva za preprečevanje okužb z VZN pri ljudeh ni.

Proti pikom komarjem se lahko zaščitimo s primerno obleko (svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami) in uporabo mrež. Komarji so najbolj dejavni ob sončnem zahodu in vzhodu, zato se v tem času svetuje zadrževanje v notranjih prostorih. Pomembna je pravilna in redna uporaba repelentov, ter zatiranje komarjev z insekticidi in sredstvi za zatiranje razmnoževanje komarjev.

Več informacij glede zaščite pred piki komarjev:
http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/147-zaita-pred-pikiugrizi-insektov

Donorji krvi ali organov, ki živijo ali obiskujejo rizična območja, so pod nadzorom.
Okužbo konjev lahko preprečimo s cepivi za konje.
Pri vsakem stiku s poginulimi pticami ali drugimi živalmi je potrebno uporabljati rokavice in ostalo zaščitno opremo.

Kako pogosta je okužba z VZN v Sloveniji?

Okužba z VZN je v Sloveniji izjemno redka. Avtohtone okužbe pri nas še nismo zabeležili, čeprav so o avtohtoni okužbi z VZN poročali iz sosednje države Italije. So pa VZN dokazali pri pticah, ki živijo na območju Slovenije.

Razširjenost VZN po svetu

O okužbah z VZN so poročali iz Afrike, Srednjega vzhoda, zahodne in srednje Azije, severne Amerike ter iz večih evropskih držav; nazadnje iz Albanije, Romunije in Grčije. Bolezen se širi predvsem s pticami selivkami.

Slika 3: Razširjenost VZN v letu 2003

Zadnji izbruhi VZN v Evropi

Romunija: V letih 1996 in 1997 so poročali o približno 500 okuženih in 10 % smrtnosti. V letu 2010 je bilo potrjenih 34 primerov okužbe in 3 smrti.

Grčija: Pomladi 2010 so poročali o večih primerih okužbe na severu države. Skupno je bilo diagnosticiranih 261 primerov 34 smrtnih žrtev. Leta 2011 se je virus prenesel v osrednji del države, kjer so poročali o 101 potrjenih primerih in 9 smrtnih žrtvah. Na začetku leta 2012 je bilo potrjenih 5 primerov bolezni.
Več o VZN v Grčiji:
http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19951
http://wwwnc.cdc.gov/eid/article/17/10/11-0525_article.htm

Slika 4: Izbuhi VZN

 
Več informacij o VZN najdete na:
http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/aktualno/119-okuba-z-virusom-west-nile-wn-v-evropi
http://www.cdc.gov/ncidod/dvbid/westnile/index.htm
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs354/en/