Steklina

Steklina je virusna bolezen osrednjega živčevja. Zbolijo toplokrvne živali, ki lahko z ugrizom okužijo človeka. Po pojavu znakov okužbe se bolezen najpogosteje konča s smrtjo poškodovane osebe. Najnevarnejše so rane, ki segajo čez podkožje. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni) je dolga več tednov ali mesecev. Virus od mesta vnosa potuje po živcih do možganov, kjer se hitro razmnožuje in nato razširi po različnih delih telesa. Do sedaj ne poznamo testa, s katerim bi ugotovili steklino še pred izbruhom bolezenskih znakov. Diagnoza stekline se postavi po smrti s pregledom možganovine in najdbo posebnih vključkov, ki jih imenujemo Negrijeva telesca.
 
V Evropi so glavne prenašalke virusa stekline lisice. V svetovnem merilu so ugrizi steklih psov glavni vzrok za steklino pri ljudeh. Več kot 3 milijarde ljudi živi na območjih, kjer je steklina zelo pogosta. Vsako leto približno 55.000 ljudi na svetu zaradi stekline umre, največ v Afriki in Aziji. Samo v Indiji letno zaradi stekline umre blizu 25.000 ljudi. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je ta podatek podcenjen in da dejansko umre zaradi stekline veliko več ljudi. Tveganju za okužbo so najbolj izpostavljeni otroci, mlajši od 15 let, zaradi pogostejših stikov z živalmi. Letno je v svetu proti steklini po ugrizih cepljenih več kot 10 milijonov oseb, največ v Aziji. Za cepljenje proti steklini je v razvitem svetu na voljo učinkovito cepivo, ki ga s posebnimi postopki pridelujejo na celičnih kulturah. V nekaterih, zlasti azijskih državah, pa še vedno za cepljenje oseb po poškodbi uporabljajo cepivo, ki je pridelano iz možganov steklih živali. V primerjavi s sodobnimi cepivi imajo tako pridelana cepiva hude, celo smrtne neželene učinke po cepljenju.

Med najvažnejšimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje stekline v Sloveniji je vsakoletno cepljenje lisic proti steklini, ki ga opravijo s polaganjem vab z letali. Tudi letos bodo s polaganjem vab pričeli v prvih dneh oktobra, akcija pa bo potekala do sredine novembra. V času polaganja vab je še posebej pomembno, da so ljudje poučeni o ukrepih, ki so potrebni, če po nesreči ali nevednosti pridejo v stik z vabo. Osebo, ki pride v stik z vsebino vabe, se obravnava tako, kot če bi jo ugriznila stekla žival.

Številni posamezniki, ki jih poškodujejo domače ali divje živali, morajo biti po ugrizih, če veterinarsko opazovanje živali ni možno, proti steklini zaščiteni s cepljenjem. 

Ukrepi ob ugrizu

V primeru ugriza moramo rano najprej temeljito sprati, najbolje s tekočo vodo in z navadnim milom. Rane ne polivamo z razkužili in alkoholom. Nemudoma moramo obiskati zdravnika zaradi oskrbe poškodbe in zaščite proti tetanusu. Pri poškodbah znanih živali, ki jih lahko opazuje veterinar, se najprej odredi veterinarski nadzor. Ko je nadzor končan in žival ne kaže znakov stekline, cepljenje proti steklini ni potrebno.

Kadar človeka poškoduje neznana oziroma divja žival ali pa okoliščine ugriza nakazujejo, da je žival stekla, je potrebno poškodovanca cepiti proti steklini. Cepljenje je sestavljneno iz petih odmerkov cepiva, ki jih poškodovana osebe prejme po shemi 0, 3, 7, 14, 28. dan. Cepi se v mišico nadlahti. Glede na okoliščine ugriza je včasih potrebna tudi zaščita z antirabičnimi imunoglobulini. Več o preekspozicijskem cepljenju proti steklini na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/166-cepljenje-proti-stelini-preekspozicijsko.

Otroci so najpogosteje poškodovani v glavo ali vrat, največkrat jih pogrizejo domači psi. Zato morajo lastniki domačih živali preprečevati situacije, v katerih lahko hišni ljubljenec - največkrat pes - ogrozi druge ljudi in živali.