Rotavirusne driske in njihovo preprečevanje

V jesensko zimskem času poleg virusov prehlada in gripe beležimo tudi več virusnih drisk. Med najpomembnejšimi povzročitelji virusnih drisk so rotavirusi. Pred rotavirusnimi gastroenteritisi lahko dojenčke zaščitimo s preventivnim cepljenjem.

Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Rotavirusna okužba se zlahka prenaša iz osebe na osebo na več načinov; največkrat z neposrednim stikom, kar pomeni, da se virusi iz okužene osebe preko rok zanesejo v usta druge osebe (fekalno oralni prenos). Okužba se zlahka prenaša tudi posredno iz onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač in se rotavirusi nato preko rok zanesejo v usta. Verjetno je možen tudi aerogeni prenos (po zraku), ko se rotavirusi iz fekalnih iztrebkov ali izbruhanine sprostijo v zrak in pride do vdihavanja okuženega zraka.

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je najpogosteje od 1 do 3 dni. Najbolj dovzetni za okužbo so otroci v starosti od 6 mesecev do dveh let. Večina teh malih otrok je zaradi rotavirusnega gastroenteritisa na zdravljenju v bolnišnici, saj zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do izsušitve, ki otroka življenjsko ogroža.

Po preboleli bolezni se virusi v visokih koncentracijah izločajo z blatom od nekaj dni do 14 dni, lahko tudi dlje. Ves ta čas so na videz zdravi otroci-prebolevniki kužni za okolico.

Posebnega zdravljenja pri rotavirusnih gastroeneteritisih ni. Najpomembneje je nadomeščati tekočino in izgubljene elektrolite. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršnokoli tekočino, odsvetujemo le močno gazirane pijače, ker povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem-nekaj žlic ali požirkov, kolikor prenese. Posebna dieta ni potrebna, otrok naj je hrano, ki jo želi. Če otroka dojite, je povsem napačno, da z dojenjem prenehate. Prav nasprotno, dojene otroke je v času bolezni potrebno večkrat kot običajno pristavljati k prsim. Ker drisko in bruhanje povzroča virus, jemanje antibiotikov na potek bolezni ne vpliva. Tudi zdravljenje z živalskim ogljem ni smiselno.

Zelo pomembno je, da s higienskimi ukrepi poskušamo preprečiti širjenje virusa, kar pa je zlasti v kolektivih težko, ker je virus močno kužen. Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. Posebno pozornost je potrebno nameniti umivanju rok; če pride do bruhanja, je potrebno izbruhanino čimprej očistiti, krpe zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja rotavirusov v zrak, prekuhati ali pa vreči v smeti. Prostor je potrebno dobro mokro očistiti z vročo vodo in prezračiti.

Rotavirus se prenaša tudi med družinskimi člani, kjer veljajo enaki preventivni ukrepi za omejevanje širjenja okužbe kot v kolektivih.

V Sloveniji sta na voljo dve cepivi proti rotavirusnim okužbam, ki z dvema oziroma tremi odmerki zaščitita pred hudo rotavirusno okužbo. Prvi odmerek cepiva lahko prejme dojenček, starejši od 6 tednov, cepljenje pa je priporočljivo zaključiti čimprej. Cepivo se otroku da v usta s posebnim aplikatorjem.

Cepljenje je mogoče opraviti pri pediatru in v nekaterih ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepljenje je samoplačniško (več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/164-cepljenje-proti-rotavirusnim-okubam).

.

Zanimive so ugotovitve ameriških raziskovalcih o vplivu cepljenja dojenčkov na pojavljanje rotavirusnih drisk. Cepljenje dojenčkov proti rotavirusnim okužbam je bistveno bolj zmanjšalo število bolnišničnih zdravljenj zaradi rotavirusnih drisk, kot bi to pričakovali zaradi samega cepljenja. To kaže na vzpostavitev t.i. »kolektivne imunosti«, ki pri velikem deležu cepljenih posredno ščiti tudi tiste, ki proti rotavirusnim okužbam niso bili cepljeni. Cepljenje dojenčkov proti rotavirusnim okužbam posredno ščiti tudi starejše, saj so ugotovili, da se je zaradi visokega odstotka cepljenih dojenčkov pomembno znižalo breme rotavirusnih drisk in z njimi povezanih stroškov tudi v skupini otrok in mladih odraslih v starosti od 5 do 24 let (povzeto po članku: http://jid.oxfordjournals.org/content/204/7/975.full.pdf)