Cepljenja

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Klopni meningoencefalitis je vnetje možgan in možganskih ovojnic. Bolezen prenašajo klopi, povzroča pa jo virus. Slovenija spada v endemično območje za to bolezen.

Neugodna epidemiološka situacija opozarja na nujnost specifične zaščite proti klopnemu meningoencefalitisu s cepljenjem, s katerim lahko pričnemo kadarkoli v letu. Cepimo tudi otroke, ki so starejši od enega leta. Cepljenje se odloži pri osebah, ki v času cepljenja prebolevajo akutno vročinsko bolezen. Cepiti se ne morejo osebe, ki so alergični na sestavine cepiva osebe z alergijo na kokošja jajca. Več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/163-cepljenje-prot-klopnemu-meningoencefalitisu-kme in http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/gradivo.

GRIPA

Gripo povzročajo virusi, ki v različnih oblikah vsako leto krožijo po svetu. Gripa je nevarna zaradi možnosti pojava velikih epidemij ter resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in/ali bakterijske pljučnice. Zlasti je gripa nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in starejše osebe. Več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nalezljive-bolezni/138-gripa.

Osebe, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporne na viruse, ki povzročajo gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastane 10 do 14 dni po cepljenju. Dovolj je enkratno cepljenje. Cepimo tudi otroke, starejše od 6 mesecev. Otroke, ki so mlajši od 35 mesecev, cepimo z dvema polovičnima dozama cepiva v razmiku 1 meseca. Če pa je otrok v tej starosti že bil kdaj cepljen proti gripi, za učinkovito zaščito zadošča enkratno cepljenje s polovično dozo. Otroke, starejše od 36 mesecev, cepimo z enim odmerkom cepiva tako kot odrasle osebe. Cepimo v mišico nadlahti. Cepljenje običajno poteka brez stranskih učinkov, najpogosteje se na mestu vboda pojavi rdečina in lokalna bolečina.

PNEVMOKOKNE OKUŽBE

Streptococcus pneumoniae ali krajše pnevmokok je med pogostimi povzročitelji bakterijskih okužb, posebno med otroki, mlajšimi od dveh let. Najbolj hude okužbe (t.i. invazivne), ki jih povzročajo pnevmokoki, so pnevmokokni meningitis in sepsa.  Pnevmokoki so pomembni povzročitelji pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa. Akutno vnetje srednjega ušesa je med najbolj pogostimi vzroki za obisk otrok pri pediatru pri nas. V prvem letu življenja kar 60% otrok vsaj enkrat preboli vnetje srednjega ušesa. Ponavljajoča vnetja lahko vodijo v okvaro sluha.

Pnevmokoke pogosto najdemo v nosno-žrelnem prostoru zdravih ljudi. Majhni otroci so pogosteje bacilonosci kot odrasli. Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, s kihanjem in kašljanjem. Otroci se lahko okužijo v stiku z bolnikom ali z zdravim bacilonoscem, vendar ne zbolijo vsi, ki se okužijo. Ob ugodnih pogojih, kot so zmanjšana odpornost ali okvara sluznice, ki je posledica predhodne virusne okužbe, se pnevmokok lahko širi iz nosno-žrelnega prostora in povzroči nastanek različnih bolezni.

Okužbi s pnevmokoki so bolj izpostavljeni otroci, ki obiskujejo vrtec ali drugo obliko kolektivnega varstva, imajo starejšega sorojenca, ki obiskuje šolo ali kolektivno varstvo, dojenčki, če niso bili dojeni oz. so bili dojeni manj kot 2 meseca. Okužbi pa so bolj izpostavljeni tudi otroci, ki živijo v gospodinjstvu s kadilcem ali v slabih socialnih razmerah. Drugi dejavniki tveganja za pnevmokokno okužbo, predvsem pljučnico, so starost nad 65 let, kronične bolezni in okužbe dihal, zlasti gripa.

Za cepljenje otrok do petih let sta v Sloveniji registrirani dve konjugirani cepivi, desetvalentno in trinajstvalentno. Polisaharidno 23-valentno cepivo pa je namenjeno otrokom od drugega leta naprej in odraslim. Valentnost v številki pomeni, da cepivo ščiti proti tolikim različnim sevom pnevmokokov. Razlika med konjugiranima in polisaharidnim cepivom pa je v tem, da konjugirano cepivo zaradi svoje strukture nudi boljšo zaščito (je bolj imunogeno).

Trinajstvalentno cepivo se lahko uporablja tudi za cepljenje mladostnikov do 17. leta in odraslih, starejših od 50 let.

Več o cepljenju proti invazivnim pnevmokoknim okužbam na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/169-cepljenje-proti-invazivnim-pnevmokoknim-okubam.

HEPATITIS A

Hepatitis A je virusno vnetje jeter. Človek se z virusom okuži z uživanjem okužene hrane, vode oziroma preko neumitih okuženih rok (fekalno-oralni prenos).
Prebolela okužba zapušča trajno imunost.
Hepatitis A je pogosta bolezen pri potnikih, ki potujejo v dežele z nizkim higienskim standardom.

Ljudje, ki prihajajo iz razvitih držav, kjer je prekuženost proti hepatitisu A nizka, so v deželah, kjer je prekuženost velika, zelo izpostavljeni okužbi.
Po prejetem prvem odmerku cepiva se priporoča cepljenje z drugim odmerkom čez 6 do 12 mesecev po prejetem prvem odmerku cepiva. Tako pridobljena zaščita je dolgotrajna. Cepimo intramuskularno, v mišico nadlahti. Več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/160-cepljenje-proti-hepatitisu-a in http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/159-cepljenje-proti-hepatitisu-a-in-b.

HEPATITIS B

Hepatitis B je virusna obolenje jeter (zlatenica), ki se prenaša na različne načine:
- z matere na otroka ob rojstvu;
- pri izpostavljenosti krvi ali drugim kužnim tekočinam;
- z okuženo krvjo, telesnimi izločki in s spolnimi odnosi z okuženo osebo.

Vsako leto zaradi akutnega hepatitisa B in njegovih posledic umre okoli milijon ljudi. Po ocenah strokovnjakov je na svetu več kot 350 milijonov ljudi, to je 5% svetovne populacije, kronično okuženih z virusom hepatitisa B.
Glede na odstotek kronično okuženih oseb delimo svet na visoko, srednje in nizko okužena (endemična) območja.

Visoka endemičnost:
JV Azija, Subsaharska Afrika, Amazonski bazen, del Srednjega vzhoda, centralna Azija in nekatere države vzhodne Evrope.

Srednja endemičnost:
Srednji vzhod, centralna in južna Afrika, centralna Azija in nekateri predeli vzhodne in južne Evrope.

Nizka endemičnost.
Severna Amerika, zahodna in severna Evropa, tudi Slovenija, Avstralija in nekateri predeli Južne Amerike.

V Sloveniji je cepljenje proti hepatitisu B obvezno za vse otroke, ki se rodijo kronično okuženim materam (HBsAg pozitivnim), za družinske člane kronično okuženih oseb in njihove spolne partnerje ter od leta 1998 za vse otroke pred vstopom v 1. razred osnovne šole.

Tveganje za potnike je načeloma nizko. Cepljenje priporočamo potnikom, ki bodo živeli v tesnem stiku z lokalnim prebivalstvom in tistim, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo na potovanju potrebovali invazivno zdravniško pomoč.

Cepimo s tremi odmerki cepiva v presledkih 0, 1, 6 mesecev. Cepimo v mišico nadlahti (več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/161-cepljenje-proti-hepatitisu-b in http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/159-cepljenje-proti-hepatitisu-a-in-b). V deželah, kjer je veliko ljudi kronično okuženih in kjer je veliko možnosti za prenos okužbe s spolnimi odnosi svetujemo, da pri spolnih odnosih uporabite kondom.

STEKLINA

Steklina je virusna bolezen centralnega živčevja. Obolevajo toplokrvne živali, ki z ugrizom okužijo človeka. Za prenos stekline so pomembne lisice, volkovi, šakali in netopirji (nevarnost v jamah). Z virusom pa se lahko okužijo tudi domače živali. V Evropi so glavni prenašalci virusa stekline lisice, v zadnjem času pa tudi mačke, saj so psi večinoma proti steklini zaščiteni s cepljenjem.
Najpogosteje se človek okuži z ugrizom stekle živali. Velika nevarnost za okužbo zaradi stika s steklo živaljo je v Indiji, Aziji, določenih predelih Kitajske in Rusije.
Vsak poškodovanec, ki  ga je poškodovala žival, se mora zglasiti v antirabični ambulanti območnega Zavoda za zdravstveno varstvo.

V primeru, ko poškodbo povzroči znana žival, se morebitno cepljenje  odloži za čas veterinarskega nadzora živali. Ko je le ta končan, se na podlagi veterinarskega izvida odločimo za cepljenje oz. le tega opustimo, če je žival klinično zdrava. V primeru, da poškodbo povzroči neznana žival, se takoj odločimo za cepljenje. Oseba v 28.dneh prejme 5 odmerkov cepiva.
Proti steklin je možno opraviti tudi preventivno cepljenje, ki je sestavljeno iz treh odmerkov cepiva. Več o cepljenju proti steklini na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/166-cepljenje-proti-stelini-preekspozicijsko.

TETANUS

Ob poškodbi, ko pride do prekinjene krovne plasti kože in/ali sluznic, je potrebno pri poškodovani osebi preveriti cepilni status proti tetanusu. V Sloveniji so običajno proti tetanusu cepljeni vsi prebivalci, saj je cepljenje del rednega obveznega programa cepljenja. Zadnje sistematično cepljenje oseb je pri 18. letih. V primeru poškodbe, ko je od zadnjega cepljenja minilo več kot 5 oziroma 10 let, je poškodovano osebo potrebno cepiti. Cepljenje ob poškodbi je brezplačno.

MALARIJA

Potniki, ki se gibljejo v malaričnih področjih, morajo jemati antimalarike
Pred piki komarjev je potrebno upoštevati splošne zaščitne ukrepe (primerna obleka, zaščitne mreže pred komarji, uporaba repelentov, to je sredstev za odganjanje mrčesa. Na tržišču so dostopni repeletni različnih proizvajalcev in z različno dolgim delovanjem. Obstajajo v obliki krem, stikov, deodorantov. Pred uporabo natančno preberite navodila.

RUMENA MRZLICA

Virus prenaša od človeka na človeka komar, ki se okuži ob pitju bolnikove krvi. Splošna zaščita pred piki komarjev je enaka kot pred piki komarjev, ki prenašajo povzročitelja malarije. Cepljenje proti rumeni mrzlici zagotavlja dolgotrajno zaščito pred okužbo. Cepljenje proti rumeni mrzlici je potrebno opraviti vsaj 10 dni pred potovanjem na tvegano območje. Več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/165-cepljenje-proti-rumeni-mrzlici.