Pljučnica in driska sta glavna vzroka za smrt otrok, zlati v revnih državah. Zaradi teh bolezni  vsako leto umre več kot dva milijona otrok, kar je 29 odstotkov smrtnih primerov med otroki do petega leta starosti. Med glavnimi ukrepi za preprečevanje pljučnic in drisk je cepljenje ter izboljšanje osnovnih higienskih pogojev, predvsem dostopnosti do neoporečne pitne vode.

Po podatkih 783 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do zdravstveno neoporečne pitne vode, 2,5 milijarde pa ne uporablja sanitarij.

Pljučnica je vzrok za 18 odstotkov smrti otrok, driska za 11 odstotkov, malarija za sedem in aids
za dva odstotka.

V Sloveniji letos beležimo porast pojava hemoragične mrzlice. Do sedaj je v letošnjem letu  zbolelo že 54 ljudi, ker je veliko več kot lani, ko je v celem letu zbolelo 14 oseb.

Hemoragična mrzlica, ki jo strokovno imenujemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, je zoonoza, torej bolezen, ki se z živali lahko prenesena človeka. Bolezen povzročajo virusi, večinoma pa se pojavlja v poletnih mesecih in jeseni, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma delajo na polju in v gozdu. Človek se največkrat z virusom okuži ob vdihanju prahu, v katerem so posušeni izločki glodavcev, zlasti miši in voluharjev. Do okužbe pride zlasti ob dvigovanju prahu v kleteh, shrambah, zidanicah, skladiščih in tudi v naravi.

Nevarnost za okužbo je tudi pri pomladanskem čiščenju kleti, vikendov in drugih prostorov, ki so onesnaženi z iztrebki glodavcev.

Okužbo lahko preprečimo tako, da preprečimo dostop glodavcem v bivališča.

Več informacij je na naslovu:
http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=165&pi=5&_5_id=996&_5_PageIndex=0&_5_groupId=298&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=165-5.0.

Svetovalni odbor ameriške Zvezne uprave za zdravila (FDA) je minuli teden priporočil potrditev prvega preventivnega zdravila proti okužbi s HIV (Truvada), kljub številnim pomislekom, da se lahko zaradi tega zmanjša uporaba drugih preventivnih ukrepov. Truvada se sicer že sedaj uporablja za zdravljenje HIV okuženih.

V ZDA je okrog 1,2 milijona ljudi okuženih z virusom HIV, ki se lahko razvije v aids zaradi odpovedi imunskega sistema. Med okuženimi je dve tretjini istospolno usmerjenih moških oziroma biseksualcev. Problem pri Truvadi, ki je mešanica dveh zdravil proti aidsu (emtricitabine+tenofovir) je v tem, da lahko pri skupinah ljudi z višjim tveganjem za okužbo vzbudi lažni občutek varnosti. Zdravilo je treba jemati vsak dan redno, ker pa preprečitev okužbe ni 100%, se za zaščito pred okužbo morajo upoštevati še drugi načini zaščite. Prav tako ni jasno, koliko je zdravilo učinkovito pri ženskah.

Drug problem je visoka cena zdravila, saj je mesečni strošek Truvade 900 dolarjev, kar letno znese 11.000 dolarjev. Zdravilo pride v poštev za spolne partnerje bolnikov z aidsom, ne pa tudi za že okužene, saj lahko pri njih pride do pojava odpornosti (rezistence) na protivirusna zdravila. Kljub vsem zadržkom pa bo Truvada sredi junija, ko bo FDA sprejela odločitev, najverjetneje postala prvo preventivno zdravilo proti HIV okužbi.

Včeraj, 10. maja, je bil svetovni dan možganske kapi. Njegov namen je predvsem razširjanje informacij o dejavnikih tveganja za možgansko kap, vzrokih za njen nastanek in o pravilnem ravnanju ob samem pojavu možganske kapi. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom.

V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene okoli 4000 ljudi, zaradi staranja prebivalstva pa se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsakih pet let podvoji. Pojavi se lahko pri osebah vseh starosti, tudi pri otrocih, pogostejša pa je pri moških.

Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so povišan krvni tlak, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, uživanje nekaterih drog, povišan holesterol, telesna nedejavnost in debelost.

Tako kot v Sloveniji je tudi drugod po Evropi gripa v upadanju. V aktualni sezoni je v glavnem gripo povzročal virus influence A(H3N2).

V teku sezone se je pokazalo, da se je pojavljajo veliko sevov gripe A, ki so se razlikovali od seva gripe A, ki ga je cepivo proti gripi vsebovalo. Posledica nepopolnega ujemanja krožečega in cepilnega seva je lahko manjša učinkovitost cepiva.

Več informacij je dostopnih na: http://www.euroflu.org/cgi-files/bulletin_v2.cgi in http://ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/120504-SUR-WISO.pdf http://www.who.int/influenza/gisrs_laboratory/flunet/en/

V Sloveniji se bo predvidoma 5. maja 2012 pričela spomladanska akcija cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo predvidoma trajala do konca junija.

Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev z višine 300 m z za to prirejenimi športnimi letali. Vabe so namenjene divjim živalim, zato naj lastniki psov imajo pse na sprehodih privezane. Psom v tem času ni dovoljeno prosto gibanje, izvzeti so službeni psi.

Po zahtevah Svetovne zdravstvene organizacije je potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali.

Če pride vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati pod tekočo vodo, umiti z milom in nemudoma obiskati antirabično ambulanto območnega Zavoda za zdravstveno varstvo zaradi cepljenja proti steklini.

POMEMBNO
• Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke!
• Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v smeti.
• Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!
• Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!
Več o sami akciji najdete na spletni strani Veterinarske uprave www.vurs.gov.si

Jutri, 21. aprila, se začenja svetovni teden cepljenja. Zahvaljujoč odkritju in rabi cepiv se z mnogimi nalezljivimi boleznimi, zaradi katerih so otroci in odrasli v preteklosti težko zbolevali, postali invalidi in umirali, danes v razvitem svetu ne soočamo več.

S cepljenjem pridobi vsak posameznik imunost – odpornost proti boleznim, ki so nalezljive, nekatere med njimi tudi smrtno nevarne. S cepivom vnesemo v telo oslabljene ali uničene povzročitelje nalezljivih bolezni oziroma njihove sestavine. Mrtvo cepivo ne more povzročiti bolezni, ampak le spodbudi imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročiteljem bolezni. Če pride cepljena oseba v stik s povzročiteljem, ga protitelesa prepoznajo in onesposobijo.

Zaradi cepljenja smo v svetu odpravili črne koze, od zadnjega primera je minilo že več kot 30 let. Mnogih bolezni, ki jih učinkovito preprečujemo s cepljenjem, v razvitem svetu skorajda več ni. V Sloveniji zaradi cepljenja ne beležimo več prirojenih rdečk, prirojenega tetanusa, davice in otroške paralize. Za zdaj delež cepljenih v Sloveniji omogoča solidno varnost pred nalezljivimi boleznimi.

Pravica do cepljenja kot ena od osnovnih človekovih pravic ni enako dostopna. Kljub dokazani uspešnosti cepljenja je v svetu več milijonov ljudi, ki ostajajo necepljeni. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ocenjujejo, da je okoli 27 milijonov dojenčkov in 40 milijonov nosečnic nezaščitenih pred nalezljivimi boleznimi, proti katerim so na voljo učinkovita cepiva. Vsako leto umre v svetu približno milijon in pol otrok, mlajših od pet let, ker niso bili zaščiteni s cepljenjem. Več na http://www.zzv-ce.si/clanki.php?idtblClanki=17 in http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=0&pi=1&_1_id=1950&_1_PageIndex=0&_1_groupId=225&_1_newsCategory=&_1_action=ShowNewsFull&pl=0-1.0.

Slovenija je področje, kjer se bolezni, ki jih povezujemo s klopi, pojavljajo na celotnem ozemlju. Izmed bolezni, ki so povezane s klopi, je najpogostejša lymska borelioza, sledi klopni meningoencefalitis (KME), najredkejša pa je humana granulocitna anaplazmoza.

S spreminjanjem podnebja se spreminja tudi pojavnost klopov. Včasih je veljalo, da lahko človek dobi klopa samo v gozdu, a to že dolgo več ne drži. Klopi so razširili svoj življenjski prostor, najdemo jih v gozdu, v parkih, na grmovju, po vrtovih. Skrivajo se pod listjem, v travi, grmovju in čakajo na gostitelja. So paraziti toplokrvnih živali, človek je njihov naključni gostitelj. Na gostitelju iščejo nežne predele kože, na katero se pritrdijo z ostrim rilčkom, zato jih le s težavo izvlečemo. Vbod/ugriz klopa ne boli, ker izločajo snov, ki kožo lokalno omrtvi, prav tako izločajo snov, ki preprečuje strjevanje krvi.

Razvojni krog klopov se začne z jajčeci, iz katerih se izvalijo ličinke, ki se preobrazijo v nimfe, iz katerih se po zaužitem obroku krvi razvije odrasel klop. Ličinke, nimfe in odrasli klopi se najpogosteje hranijo na malih glodalcih in drugih gozdnih živalih, pa tudi na psih, mačkah in seveda človeku. Samice odraslega klopa se lahko hranijo na svojem gostitelju več dni. Zaradi popite krvi se njihova velikost lahko poveča za 100-krat. Celoten razvojni krog klopov, od jajčec do odraslega klopa, traja lahko nekaj tednov, celo nekaj let.

 
Več o zaščiti najdete na: http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/93-klopi-in-bolezni

V zadnjih letih se po Evropi ponovno pojavljajo številni izbruhi ošpic. Samo v letu 2011 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za ošpicami zbolelo 34.000 oseb, 7000 bolnikov se je zdravilo v bolnišnici, 9 jih je zaradi ošpic umrlo. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, pred katero se zaščitimo s cepljenjem Več informacij je na povezavah:

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=0&pi=1&_1_id=1934&_1_PageIndex=0&_1_groupId=225&_1_newsCategory=&_1_action=ShowNewsFull&pl=0-1.0.

http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nalezljive-bolezni/170-opice-v-letu-2011