Na spodnji povezavi je dostopen film o klopih in njihovemu iskanju primerne »žrtve«. Kratica v filmu TBE pomeni klopni meningoencefalitis (KME).
http://www.youtube.com/watch_popup?v=wq1nHjIc1B4&vq=large

V Sloveniji se bo predvidoma 8. maja 2013 pričela spomladanska akcija cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo predvidoma trajala do konca junija. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev z višine 300 m z za to prirejenimi športnimi letali. Vabe so namenjene divjim živalim, zato naj lastniki psov imajo pse na sprehodih privezane. Psom v tem času ni dovoljeno prosto gibanje, izvzeti so službeni psi. Po zahtevah Svetovne zdravstvene organizacije je potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati pod tekočo vodo, umiti z milom in nemudoma obiskati antirabično ambulanto območnega Zavoda za zdravstveno varstvo zaradi cepljenja proti steklini.

POMEMBNO:

• Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke! Več o obliki vabe najdete na http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/slike/STEKLINA/stek_1/Slika_9-vabe_1.JPG

• Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, si zaščitite roke in jo odvrzite v smeti.

• Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali rano, to mesto najprej dobro sperite in umijte z milom! Stik z vabo je potrebno obravnavati v antirabični ambulanti Zavodov za zdravstveno varstvo! Več o steklini najdete na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nalezljive-bolezni/135-steklina

Evropski teden cepljenja, ki bo letos od 22. do 27. aprila, je namenjen spodbujanju zavedanja o vlogi cepljenja za naše zdravje. Prinaša jasno sporočilo: prepreči, zaščiti, cepi!

Nasprotniki cepljenja zatrjujejo, da so cepljenja škodljiva, nepotrebna in da služijo interesom farmacevtskih družb. Starši otrok in drugi posamezniki, ki cepljenje zavračajo, običajno menijo, da s tem ne ogrožajo nikogar. Pripravljeni so prevzeti individualno odgovornost za morebitno bolezen, a pogosto prezrejo možne posledice po preboleli bolezni, stroške zdravljenja in rehabilitacije ter ogrožanje zdravja drugih. V slovenski zakonodaji, ki ureja področje cepljenja, je zapisano, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno. Nekateri zato razumejo cepljenje kot vsiljeno obveznost. Ne glede na to, ali je cepljenje obvezno ali prostovoljno, si vse države na svetu prizadevajo, da je cepljenih velika večina otrok. Starši to skrb države razumejo kot pravico in privilegij, saj vsako leto še vedno umre preveč otrok zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb, ošpic, rotaviroz, hemofilusnega meningitisa in oslovskega kašlja.

Več na: http://www.youtube.com/watch?v=LxtKtoEGO_Q&feature=youtu.be

S toplejšimi dnevi prihajajo tudi klopi in z njimi nevarnost okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Slovenija sodi v sam vrh evropskih držav po verjetnosti okužbe s tem virusom, a se za cepljenje odloči razmeroma malo ljudi. Zapleti zaradi te bolezni so lahko hudi, en odstotek obolelih umre.

Klopni meningoencefalitis je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa. Okužba se lahko prenaša tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali uživanjem toplotno neobdelanih mlečnih izdelkov.

Prva faza bolezni se prične približno teden dni po ugrizu klopa. Bolnik dobi vročino, ki jo navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo spremlja visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve.

Približno odstotek ljudi zaradi bolezni umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.

Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje določenega dela.

Za klopnim meningoencefalitisom sicer obolevajo osebe vseh starosti, a ima bolezen običajno težji potek pri starejših bolnikih, ki imajo tudi večkrat posledice, vendar lahko bolezen pusti posledice tudi pri otrocih (motnje koncentracije, zbranosti, težave pri učenju). Zdravila, ki bi delovalo proti klopnem meningoencefalitisu, ni, zato zdravljenje poteka zgolj simptomatsko z lajšanjem bolnikovih težav.

Strokovnjaki priporočajo cepljenje vsem osebam od enega leta starosti naprej.

Več o zaščiti pred klopi in cepljenju na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/93-klopi-in-bolezni in http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/163-cepljenje-prot-klopnemu-meningoencefalitisu-kme

Iz Kitajske zaenkrat  poročajo o devetih primerih okužbe z virusom influence A(H7N9), trije ljudje so zaradi bolezni umrli, zaenkrat pa ni dokazov, da bi se okužba prenašala iz človeka na človeka.

Več informacij je dostopnih na povezavi:  http://www.ecdc.europa.eu/en/press/news/Lists/News/ECDC_DispForm.aspx?List=32e43ee8-e230-4424-a783-85742124029a&ID=877&RootFolder=/en/press/news/Lists/News

Ameriška študija je ponovno dokazala, da ni povezave med cepljenjem in avtizmom. Po nekaterih podatkih se kar tretjina ameriških staršev boji, da bi utegnilo zgodnje cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim sprožiti avtizem. Doslej je že več raziskav ovrglo povezavo med cepljenjem in avtizmom, v najnovejši pa so se raziskovalci osredotočili na izpostavljenost otrok antigenom, to je snovem v cepivih, ki sprožijo nastajanje protiteles, s katerimi se organizem bori proti okužbam in jih ameriški otroci prejmejo do starosti dveh let.

Raziskovalci so obravnavali 256 otrok z avtističnimi motnjami s celotnega območja ZDA ter jih primerjali s 752 otroki brez avtizma, ki so bili prav tako cepljeni in s tem izpostavljeni antigenom. Šudija je pokazala, da cepljenje ni povezano z avtizmom.

Sicer avtizem prizadene približno 1% otrok, najverjetneje gre za dedno motnjo, saj je odkrito zaporednje nukleotidov, ki je pogostejše pri avtistih, med katerimi je bistveno več dečkov kot deklic.

Vir: Journal of Pediatrics 2013. Increasing exposure to antibody stimulating proteins and polysaccharides in vaccines is not associated with risk of autism

Promet je v več kot desetini primerov vzrok astme pri otroci. Do 14 odstotkov primerov kronične astme v otroštvu je moč pripisati izpostavljenosti onesnaženju zaradi prometa oz. življenju blizu zelo obremenjenih cest. Kot obremenjene ceste so raziskovalci obravnavali ceste, po katerih se dnevno prevaža več kot 10.000 vozil.

Raziskava je bila opravljena v desetih evropskih mestih (Barceloni, Bilbau, Bruslju, Granadi, Ljubljani, Rimu, Sevilli, Stockholmu, Valencii in na Dunaju) in bila objavljena v reviji European Respiratory Journal.

Promet tako botruje skoraj tako velikemu deležu primerov astme kot izpostavljenost cigaretnemu dimu. WHO ocenjuje, da je 18 odstotkov vseh primerov astme pri otrocih mogoče pripisati prav izpostavljenosti cigaretnemu dimu oziroma pasivnemu kajenju.

Evropska unija je odobrila prodajo zdravila, ki pomaga pri zmanjševanju želje po pitju alkohola. Proizvajalec trdi, da zdravilo z imenom selincro po šestih mesecih rabe zmanjša uživanje alkohola za približno 60 odstotkov. Po odobritvi Evropske komisije se pričakuje, da bo zdravilo na tržišče prišlo do sredine letošnjega leta.

Zdravilo je namenjeno predvsem zmanjšanju odvisnosti od alkohola med odraslimi, ki spijejo vsaj šest meric alkoholnih pijač na dan, a ne potrebujejo detoksikacije. V Evropi naj bi bilo po nekaterih ocenah preko 14 milijonov ljudi odvisnih od alkohola.

V Pakistanu je bil 26. februarja. 2013 ubit policist, ki je varoval zdravstveni delavki, ki sta izvajali cepljenje otrok proti otroški paralizi. S tem se je število žrtev tovrstnih napadov od decembra lani, ko se je kampanja cepljenja proti otroški paralizi začela, povečalo na 20. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Cepljenju javno nasprotujejo muslimanski verski voditelji, saj domnevajo, da želi s tem Zahod sterilizirati muslimane, kar že dolgo ovira prizadevanja za zajezitev bolezni v Pakistanu. Na svojih območjih so cepljenje prepovedali tudi talibani, ki zdravstvene delavce obtožujejo, da so vohuni.

Nezaupanje do programov cepljenja se je še okrepilo, ko so prijeli in nato na 33 let zapora obsodili Pakistanca, ki je kot agent ameriške obveščevalne agencije Cia sodeloval v lažni kampanji cepljenja proti hepatitisu B v kraju Abotabad, v okviru katere je potrdil nahajališče vodja Al Kaide Osame bin Ladna,ki je bil nekaj dni zatem ubit.