Apr
14

O klopih

Slovenija je področje, kjer se bolezni, ki jih povezujemo s klopi, pojavljajo na celotnem ozemlju. Izmed bolezni, ki so povezane s klopi, je najpogostejša lymska borelioza, sledi klopni meningoencefalitis (KME), najredkejša pa je humana granulocitna anaplazmoza.

S spreminjanjem podnebja se spreminja tudi pojavnost klopov. Včasih je veljalo, da lahko človek dobi klopa samo v gozdu, a to že dolgo več ne drži. Klopi so razširili svoj življenjski prostor, najdemo jih v gozdu, v parkih, na grmovju, po vrtovih. Skrivajo se pod listjem, v travi, grmovju in čakajo na gostitelja. So paraziti toplokrvnih živali, človek je njihov naključni gostitelj. Na gostitelju iščejo nežne predele kože, na katero se pritrdijo z ostrim rilčkom, zato jih le s težavo izvlečemo. Vbod/ugriz klopa ne boli, ker izločajo snov, ki kožo lokalno omrtvi, prav tako izločajo snov, ki preprečuje strjevanje krvi.

Razvojni krog klopov se začne z jajčeci, iz katerih se izvalijo ličinke, ki se preobrazijo v nimfe, iz katerih se po zaužitem obroku krvi razvije odrasel klop. Ličinke, nimfe in odrasli klopi se najpogosteje hranijo na malih glodalcih in drugih gozdnih živalih, pa tudi na psih, mačkah in seveda človeku. Samice odraslega klopa se lahko hranijo na svojem gostitelju več dni. Zaradi popite krvi se njihova velikost lahko poveča za 100-krat. Celoten razvojni krog klopov, od jajčec do odraslega klopa, traja lahko nekaj tednov, celo nekaj let.

klopi1
 
Več o zaščiti najdete na: http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nae-zdravje-2/93-klopi-in-bolezni

Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh?

EU Cookie Directive Module Information