Parkinsonova bolezen
11. april je svetovni dan parkinsonove bolezni. Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrološka bolezen, ki prizadene gibanje, zanjo je značilno tresenje, počasno gibanje in otrdelost mišic. Zaradi staranja prebivalstva je pojavnost te bolezni v porastu. Bolezen prizadene več kot 6 milijonov ljudi po vsem svetu. Lani je v Sloveniji število bolnikov s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi presegalo 7.000.
Prvi simptom parkinsonove bolezni je pogosto tresenje ali drhtenje uda, predvsem v mirovanju. Tresenje se pogosto začne na eni strani telesa, navadno v eni od rok. Drugi simptomi so podrsavanje pri hoji in sključena drža. Parkinsonovo bolezen povzroča uničenje živčnih celic v delu možgan, ki proizvajajo dopamin. Podoben propad celic se zgodi s staranjem, pri parkinsonovi bolezni pa ta proces poteka mnogo hitreje. Klasični znaki, ki spremljajo bolezen, so tresenje, otrdele mišice, upočasnitev gibov in motnje ravnotežnih refleksov. Na bolezen opozarjajo tudi številni drugi simptomi, med njimi motnje spanja, utrujenost, izguba voha ipd. Strokovnjaki opozarjajo, da bo pri 80-tih letih starosti imela eno od oblik bolezni možgan tretjina ali celo polovica vseh nas. Za temi boleznimi ponavadi zbolijo starejši od 60 let, vsakemu desetemu bolniku pa bolezen odkrijejo že pred 50. letom starosti.
Podatki 30-tih evropskih držav kažejo na veliko ekonomsko in družbeno breme bolezni možgan. Stroški dosegajo 800 milijard evrov letno in presegajo stroške srčno-žilnih in rakavih bolezni skupaj.
Vir: STA
